Tek
17. in 18. oktobra bodo tekači že tridesetič zapored preplavili ljubljanske ulice. Ja, letos NLB Ljubljanski maraton praznuje že svoj 30. rojstni dan. Trideset let je dolga doba za človeka, kaj šele za športno prireditev, ki se je začela kot razmeroma skromen tekaški projekt in se je v treh desetletjih razvila v največji tekaški dogodek v Sloveniji ter enega najbolj prepoznavnih in organizacijsko dovršenih v širši regiji.
Z NLB Ljubljanskim maratonom pa je že lep čas povezana tudi znamka INTERSPORT. Prav letos namreč mineva 20 let, odkar je INTERSPORT prvič postal del te tekaške zgodbe – zgodbe, ki se je razvijala, rasla in postajala vse bolj pomemben del športnega utripa Ljubljane in Slovenije.
Začetek je bil daleč od današnje podobe. Prvi NLB Ljubljanski maraton je bil 27. oktobra 1996. Po ulicah prestolnice je takrat teklo 673 udeležencev v vseh razpisanih kategorijah, a le 153 jih je imelo dovolj poguma, da so se spopadli s pravo maratonsko razdaljo, se pravi s 42195 metri. Z današnjega vidika se zdi številka 673 skoraj simbolična: tolikšno ali večje število tekačev lahko na Ljubljanskem maratonu predstavlja že eno samo disciplino. A prav v tej prvi izvedbi je bila zasnovana zgodba, ki je pozneje prerasla v množični tekaški praznik.
Foto: Ljubljanski maraton
Evolucija trase
Tudi podoba trase je bila v začetku precej drugačna. Prve izvedbe so bile izrazito mestne, vendar je bil maraton zasnovan na približno 21-kilometrskem krogu, ki so ga maratonci pretekli dvakrat. Ista trasa je tako služila tako polmaratonu kot maratonu: za 21 kilometrov en krog, za 42 kilometrov pa dva. Ta koncept je Ljubljancu ostal zvest vrsto let. Še sredi prvega desetletja novega tisočletja so maratonci po ljubljanskih ulicah tekli dva enaka kroga.
Dva kroga sta imela svoje prednosti. Tekači so traso dobro poznali, lažje razporejali moči in lahko v drugem krogu natančno vedeli, kaj jih čaka. A z rastjo prireditve je postajala vse bolj očitna tudi njena šibkost. Polmaratonci so po prvem krogu zavili proti cilju, maratonci pa so ostali na progi. Druga polovica njihovega teka je bila zato precej bolj samotna, ob progi je bilo manj gledalcev in tudi tekaška masa se je močno razredčila.
Prelomnica se je zgodila leta 2014. Devetnajsta izvedba je prinesla novo zasnovo in prvič v zgodovini maratona tudi en sam, približno 42-kilometrski krog. Organizatorji so tako sledili trendu velikih mestnih maratonov po svetu: namesto podvajanja iste poti so tekačem ponudili potovanje skozi večji del Ljubljane. Trasa je povezala središče mesta s Šiško, Bežigradom, Šentvidom, Vičem, Rudnikom in drugimi deli prestolnice ter maraton spremenila v svojevrsten ogled Ljubljane v tekaških copatih.
Enokrožna trasa je postala eden ključnih elementov sodobne podobe prireditve. Seveda tudi zgodovina NLB Ljubljanskega maratona pozna izjemo: leta 2021 je bil zaradi posebnih razmer maraton ponovno speljan v dveh krogih po trasi polmaratona. Toda to je bila izjema, ne vrnitev k staremu konceptu.
Foto: Ljubljanski maraton
Vedno boljši tekači
Vzporedno z množičnostjo je rasla tudi športna kakovost. Ljubljana je iz leta v leto privabljala vse boljše afriške tekače, predvsem iz Kenije in Etiopije, s tem pa so se izboljševali tudi časi. Od leta 1999 so afriški tekači pomembno zaznamovali vrh ljubljanske maratonske lestvice, njihov prihod pa je NLB Ljubljanski maraton postavil na mednarodni tekaški zemljevid.
Prvi zmagovalec maratona je bil Slovenec Roman Kejžar, ki je leta 1996 zmagal s časom 2:20:12. Med ženskami je bila prva zmagovalka Helena Javornik s časom 2:37:58. Prav Javornikova je pozneje postala ena osrednjih slovenskih figur v zgodovini Ljubljanskega maratona: njen čas 2:32:33 iz leta 1998 je še danes najboljši slovenski ženski rezultat na ljubljanski maratonski razdalji.
Med moškimi je slovenski mejnik še precej mlajši. Primož Kobe je leta 2025 maraton pretekel v 2:17:03, kar je najboljši slovenski rezultat v zgodovini Ljubljanskega maratona. Tudi na krajših razdaljah se je domača konkurenca v zadnjih letih močno približala mednarodnim standardom.
Absolutni rekordi pa kažejo, kako visoko je v treh desetletjih segla kakovost tekmovanja. Moški rekord maratona je leta 2018 postavil Etiopijec Sisay Lemma s časom 2:04:58. Ženski rekord je leta 2024 postavila Kenijka Joyce Chepkemoi Tele, ki je v Ljubljani tekla 2:20:17. To nista več samo odlična rezultata za slovenski prostor, temveč časa, ki Ljubljanski maraton postavljata ob bok resnim mednarodnim maratonskim prireditvam.
Foto: Ljubljanski maraton
Vedno večja reka tekačev
NLB Ljubljanski maraton v teh treh desetletjih nezadržno rasel. Leta 1996 se je vseh tekov skupaj udeležilo 673 tekačev, leta 2000 jih je bilo že 2109, leta 2005 7309, leta 2008 13.410, leta 2012 16.302 in leta 2015 rekordnih 24.372. V četrt stoletja je torej prireditev iz teka, ki se ga je udeležilo nekaj sto zanesenjakov, prerasla v dogodek, ki za en konec tedna spremeni podobo celotnega mesta. In prav rast udeležbe je morda najboljši pokazatelj celotne evolucije enega izmed najštevilčnejših maratonov v regiji.
Toda številke same ne povedo vsega. NLB Ljubljanski maraton se je iz tekmovanja za peščico zanesenjakov preobrazil v dogodek, pri katerem je tek postal samo ena od plasti celotnega doživetja. Danes ga sestavljajo maraton, polmaraton, desetkilometrski tek, otroški in šolski teki, spremljevalni programi, sejem tekaške opreme in večdnevno dogajanje. Mesto se za en konec tedna spremeni v tekaško prizorišče, tekači pa v svojevrstno gibanje, ki preplavi njegove ulice.
Prav v tem je morda največji čar tridesetletne evolucije. NLB Ljubljanski maraton ni postal velik zgolj zato, ker je vsako leto privabil več ljudi, ali ker so padali rekordi. Postal je velik zato, ker se je znal spreminjati. Od prvotne, skoraj pionirske izvedbe, prek dveh krogov in postopnega profesionaliziranja do današnje enokrožne mestne trase, mednarodne kakovosti in množičnosti je rasel skupaj z Ljubljano in tekaško kulturo v Sloveniji.
Leta 1996 je bilo 673 tekačev morda videti kot začetek nečesa velikega. Danes je jasno, da je bil to šele prvi korak. Trideset izvedb pozneje je NLB Ljubljanski maraton postal ena od tistih prireditev, ki jih mesto ne le gosti samo, temveč jih dobesedno živi. In če je bil prvi maraton dokaz, da je takšen dogodek v Ljubljani mogoč, je današnji Ljubljanski maraton dokaz, kako daleč je mogoče priti, če se tradicija, organizacija, prostovoljstvo, tekmovalna kakovost in predvsem ljubezen do teka združijo v eno zgodbo.
Pri tej zgodbi ima svoje posebno mesto tudi INTERSPORT, ki je že vrsto let nepogrešljiv spremljevalec Ljubljanskega maratona. Kot dolgoletni sponzor podpira razvoj prireditve in tekaške kulture ter je tako postal del njene tradicije. Če je NLB Ljubljanski maraton v treh desetletjih dokazal, da lahko vztrajno raste in se razvija, je INTERSPORT eden tistih partnerjev, ki so mu pri tem stali ob strani skozi različna obdobja. V tem smislu ni zgolj sponzor, temveč nekakšen večni spremljevalec dogodka – partner, ki je z maratonom pretekel že velik del njegove poti in ostaja del njegove zgodbe tudi danes.
