Četudi nismo v telovadnici, dvigovanje težkih predmetov še danes služi kot dokazovanje in merjenje moči. Gre namreč za preprosto idejo gibanja, ki pa jo je dvigovanje uteži kot športna disciplina tehnično izpopolnila.

Seveda pa dvigovanje uteži ni več zgolj vadba za največje silake, temveč je pod dežnikom uteži zajet izjemno širok in raznobarven nabor vaj, znotraj katerega lahko vsak najde idealno obliko vadbe zase. Predvsem pa je dvigovanje uteži vadba, ki je pomembna za vzdrževanje tonusa mišic, kar nas bo ohranjala pri moči tudi v starosti in izboljšalo splošno fizično pripravljenost.

Dviganje uteži skozi zgodovino

Športno panogo dvigovanja uteži kot prakso je mogoče opaziti že v času starih Egipčanov ter v antični Grčiji. Kot prelomni trenutek v prepoznavanju športa pa je znana tudi letnica 1891, ko se je v Londonu odvilo prvo svetovno prvenstvo. Na njem je nastopilo le sedem športnikov, a iz kar šestih različnih držav.

Elementarnost tega športa je mogoče dokazovati tudi z dejstvom, da je bil med redkimi izbranci, ki so na olimpijskih igrah prisotni že od samega začetka oziroma od leta 1896, ko so se v Atenah odvile prve moderne poletne igre. Na treh kasnejših igrah se ta šport sicer ni pojavil, a je od leta 1912 stalnica in se je v tem času konstantno razvijal in dosegel izjemno visoko raven. Zanimivo je, da je od prvega nastopa ženskih olimpijskih tekmovalk moralo preteči več kot sto let. Prvič so se v dvigovanju uteži na olimpijskih igrah namreč pomerile v Sydneyu, leta 2000.

Danes poznamo dve osnovni kategoriji dvigovanja uteži. Imenovani sta poteg in sunek. Pri potegu mora tekmovalka ali tekmovalec utež dvigniti nad glavo na način, da jo najprej dvigne in nasloni na prsi ter nato še nad glavo. Pri sunku, pa gre za postopek, ko je utež dvignjena nad glavo v enem samem gibu. Dvig je označen kot uspešen, če je utež zadržana nad glavo. Danes je dvig vsakega tekmovalca, ki ima tri poskuse, natančno spremljana s strani sodnikov, ki določajo ali je bil dvig veljaven. Teža uteži se povečuje postopoma za en kilogram, dokler tekmovanje ne prinese zmagovalca.

Vadba z utežmi doma

Seveda pa za dviganje uteži ni potrebno biti profesionalni športnik. Vredno je razmisliti o vključevanju dela z utežmi v svojo tedensko vadbo. Vadba z utežmi ali vadba za moč je namreč znana po tem, da gradi mišice, krepi sklepe, poleg bolj napetega telesa pa poskrbi tudi za hiter metabolizem. Ta pa je ključen zato, da boste kalorije kurili tudi v času, ko počivate.

Prednost vadbe z utežmi je tudi njihova praktičnost. Možno jih je uporabljati v fitnesu ali doma. Poznamo različne metode uporabe uteži v rekreativne namene, temu primerni so tudi različni tipi uteži. Kakšen tip vadbe in uteži izbrati, če se za vadbo za moč odločate prvič?

Klasične uteži

Gre za par uteži, ki je izdelan tako, da vsako utež dvignemo z eno roko. Na voljo so različni modeli, iz različnih materialov in mas, a ključno je, da so v osnovi izdelani za izvajanje različnih vaj za moč rok in zgornjega dela telesa. Z različnimi položaji in dvigi je mogoče kontrolirati na kater mišični sklop se pri treningu fokusirate. Če se s treningom za moč srečujete prvič, so te uteži lahko začetek za redne treninge doma, ki vam bodo pomagali razviti vaše bicepse, tricepse, prsne in zgornje hrbtne mišice.

Kroglaste uteži

Gre za uteži, ki so znane tudi pod imenom Kettlebell, uteži s prepoznavnim oblikovanjem, sestavljenim iz spodnjega okroglega dela in ročaja. Glavna razlika in prednost tega tipa uteži leži v njeni zgradbi. Center obremenitve ali težišče uteži namreč ne leži v ročaju, temveč nekaj centimetrov proč od prijema. To pa pomeni, da vsak gib, naj gre za počepe, zamahe, ki ga z utežjo izvajate, zahteva boljšo in stabilnejšo držo. Zaradi oddaljenega težišča je namreč težje vzdrževati nadzor nad utežjo, kar telo prisili k večji mišični aktivaciji.

Palica z utežmi

Najbolj podobne utežem, ki jih uporabljajo profesionalni športniki na tekmovanjih, so palice z utežmi. Navadno gre za jekleno palico, na katero je mogoče dodajati različno težke uteži. Tovrsten tip uteži je mogoče uporabljati za aktivacijo najrazličnejših skupin mišic. Z dodatno težo lahko na primer doprinesejo učinkovitost vaje s počepi. Pri tovrstnih utežeh je potrebno biti pozoren na dober oprijem. Ker je za varno dvigovanje nujno znanje tehnike in pravilne drže, z obtežitvami palice ne pretiravajte in jo stopnjujte počasi.

Mehke ročke

Za vse, ki bi si želeli svoje treninge v fitnesu, pri domačih vadbah ali pa pri pilatesu nekoliko začiniti in otežiti ter s tem povečati njegovo učinkovitost, so idealne uteži v obliki mehkih ročk. Par ročk v dolžino meri okoli 15 centimetrov in se tako dobro prilega vaši roki ter vam ne omejuje svobode gibanja. Uteži so izdelane iz jekla in obdane s peno, ki omogoča dober in udoben oprijem. Za to poskrbi tudi elastičen trak na vsaki izmed njih. Na voljo so v različnih velikostih. Za večino vadb pa je idealna teža 0,5 kg ali 1 kg vsake izmed ročk v paru.