Kraški rob je mejnik med sredozemsko in celinsko Slovenijo. Na njegovi  južni strani je Istra, na njegovi severni pa Kras, Brkini in Čičarija. Je podaljšek Alp, ki se razteza od Devina nad Trstom do Učke pri Reki. Visok je do 500 metrov in ima več stopnic. Njegovi robovi so kamniti, apnenčasti, njegove stopnice so rodovitne ravnice. Ima več vrhov, med njimi sta Slavnik in Žbevnica. Najvišji vrh pa je na koncu roba in sicer gora Učka, ki se iz obale dvigne do višine 1400 metrov nad morjem.

Kraški rob je težko prehoden. Kot naravna meja je bil Kraški rob primeren tudi kot politična meja. Bil je ločnica med oglejsko patriarhijo in habsburško monarhijo, pozneje med beneško republiko in avstroogrsko monarhijo.

Prijetno izhodišče za začetek teka

Prijetno izhodišče za začetek teka je vas Zazid, ki leži na 387 m nadmorske višine.  Vas ima stara imena – Xaxid, Saxetum, Villa Saxida, ki izvirajo iz grškega in rimskega obdobja. Cicero je napisal: Saxetum locus saxosus – Zazid, kamniti kraj. Vas je bila v srednjem veku obdana z  obrambnim zidom, zato naj bi ime Zazid izviralo iz pomena vas za zidom. Iz Zazida stečemo po prijetni cesti proti 5 kilometrov oddaljenem Rakitovcu, zadnjemu kraju na tem delu Slovenije.

Železniška postaja Rakitovec je prvo slovensko postajališče na progi Kozina-Pulj, proga pa je vkopana v trd kraški kamen. Ob njem je tudi cestni mejni prehod Slovenija-Hrvaška. V vasi je zajetje vode, kal, kot mu pravijo domačini in morda so prav zaradi te vode tu zgradili vas. V teh kalih je živina tlačila ilovico na dnu in tako ohranjala neprepustno plast, ki je zadrževala vodo tudi v sušnih poletnih mesecih. Po ogledu vasi z nekaj zanimivimi hišami z značilnim lesenim balkonom – baladurjem in izbočenim prizidkom, nad katerim je dimnik, se povzpnimo na kraški rob. Na našem dobrem 7 kilometru nas bo makadamska pot vodila proti hriboma Kavčič in Lipnik, kjer je pokrajina čisto nekaj posebnega.

Človek mimo grede dobi občutek, da je na terenu čisto podobnem luninemu. Zanimiva hriba vabita, da ju osvojimo in si privoščimo še lepši razgled, lahko pa tudi takoj odtečemo po mehko postlani poti na polici kraškega roba nazaj proti Zazidu. To nenavadno naravo je težko opisati, najbolje jo je zavonjati pred nosom, zagledati pred očmi in začutiti pod nogami.

Vseh 14 kilometrov, ki se nam tokrat ponujajo, ali pa kakšnem več, če se povzpnemo še proti Kavčiču in Lipniku.

Kako do Zazida?

Avtocesto zapustimo na izvozu Črni Kal in se peljemo po bivši glavni cesti v smeri proti Kopru.
Čez približno 1 km pridemo do križišča Y, kjer zapeljemo levo v smeri Pula via Buzet.
Čez 550 m zavijemo levo, kjer je smerokaz za Zazid in tudi za druge kraje, skozi katere se peljemo (Predloka, Loka, Bezovica, Podpeč). Po lokalni ozki cestici se peljemo približno 7 km skozi te kraje in pridemo do Zazida. Ne zapeljemo v Zazid, ampak ga obvozimo v smeri proti Rakitovcu. Ob športnem parku parkiramo.

Avtorica prispevka: mag. Jasmina Kozina Praprotnik