Trendi
Slovenci smo tako v tekmovalnem in rekreativnem smislu športen narod. Pravzaprav je bilo tako že od nekdaj. Nenazadnje je že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske pisal o bloških smučarjih. V tekmovalnem smislu smo Slovenci že zelo zgodaj začeli zbirati olimpijske medalje. Prvi Slovenec, ki mu je pripadla ta čast, je bil sabljač Rudolf Cvetko, ki je sicer kot član avstrijske reprezentance na olimpijskih igrah v Stockholmu 1912 osvojil srebrno medaljo. Nekoliko kasneje je na sceno prišel legendarni Leon Štukelj. Za njim pa Jože Primožič, Miro Cerar, Ivo Daneu, Iztok Čop, Luka Špik in vsi ostali slovenski športni asi.
Skromni začetki posameznih športnih navdušencev
Pred stoletjem športno udejstvovanje seveda še ni bilo tako množično kot danes. In tudi nabor športov, s katerimi se je bilo možno ukvarjati, je bil posledično precej manjši. Veliko športnih aktivnosti je bilo povezanih z naravo. Različni zanesenjaki so že v predvojnem času izdelovali smuči in drugo smučarsko opremo. Najbolj znan med njimi je zagotovo Rudi Finžgar, ki je že ob koncu tridesetih let krivil lastne smuči, med vojno jih je izdeloval za partizane, takoj po osvoboditvi pa je ustanovil svetovno priznano znamko Elan. Slovenci smo že v tistem času oboževali gore in hribe. Prvi vzpon na Triglav beležimo že v letu 1778, ko so ga osvojili Luka Korošec, Lovrenc Willomitzer, Matija Kos in Štefan Rožič.
V množično rekreativnem smislu, ki seveda še zdaleč ni dosegal današnjih okvirov, je bila med Slovenci organizirana telovadba. Že od sredine devetnajstega stoletja je bila namreč na voljo kot fakultativna šolska dejavnost. Sicer pa za nosilca telovadbe velja leta 1863 ustanovljena sokolska organizacija.
Ko so Nemci v Ljubljani ustanovili svoje prvo telovadno društvo, narodno prebujeni Slovenci niso hoteli zaostajati. Tako so že leta 1863 ustanovili Južni Sokol, ki so ga leta 1867 oblasti razpustile. Telovadci tega društva pa so že naslednje leto v Ljubljani ustanovili Telovadno društvo Sokol, ki so ga s podružnicami razširili tudi po drugih slovenskih krajih. Po letu 1870 pa so v številnih slovenskih krajih začela nastajati tudi samostojna društva. Leta 1906 je bilo ustanovljeno tudi telovadno gibanje Orel.
Drugi priljubljeni športi
Druge organizirane športne aktivnosti so se razvile nekoliko kasneje, šele ob prelomu 19. stoletja. Pa še te so bile večinima organizirane v sklopu sokolskega in orlovskega gibanja in so služile kot dopolnilne dejavnosti telovadbi. Na splošno je namreč po vsej Evropi veljalo prepričanje, da šport spodbuja individualnost, kar je bilo v nasprotju s takratnimi načeli telovadnih društev, ki so spodbujala kolektivnost. To je glavni razlog, da je bilo na Slovenskem v tistem času razmeroma malo športnih aktivnosti. Med bolj razvitimi je treba omeniti planinstvo, kolesarstvo, nogomet, smučanje, sankanje, atletiko, plavanje in letalstvo. Najstarejše športno društvo je bil leta 1887 ustanovljeni Klub slovenskih biciklistov.Ko se je cena koles začela zniževati, je kolesarstvo začelo postajati eden izmed najbolj priljubljenih športov.
Najbolj množično je bilo Slovensko planinsko društvo (SPD), ustanovljeno 1893 v Ljubljani. Na spodnji sliki so prikazani nekateri glavni funkcionarji Slovenskega planinskega društva, okoli leta 1898.
Leta 1909 je bil ustanovljen srednješolski nogometni klub Hermes, ki so ga nemške oblasti kmalu prepovedale. Leta 1911 pa je nastal prvi slovenski nogometni klub Ilirija.
