Trendi

Odbojka velja za zelo priljubljeno obliko ekipnega športa, pri katerem nasprotni si moštvi žogo odbijata preko mreže z rokami ali drugimi deli telesa. Posamezna ekipa je sestavljena s po šestimi igralci, namen igre pa je žogo odbiti preko mreže nasprotnikovo polje – tako, da jo nasprotno moštvo ne more več odbiti nazaj. Vsako moštvo se lahko žoge največkrat trikrat dotakne, preden jo vrne oziroma odbije nasprotniku.

Čeprav odbojka praviloma velja za dvoranski šport, jo lahko igramo še na drugih podlagah. V poletnem času je izjemno priljubljena odbojka na mivki.

Za vse tiste, ki si v poletnem času želite odbojke igrati na mivki, smo pripravili izvrstne nasvete, kako izboljšati svoj zgornji servis. Predstavljamo vam 3 ključne variacije s poudarkom na žogi, pred tem pa še, v čem se odbojka na mivki vendarle razlikuje od dvoranske.

Odbojka na mivki kot različica dvoranske odbojke

Pri odbojki na mivki med seboj tekmujeta dve ekipi, ki ju loči mreža. V vsaki ekipi sta dva igralca. Cilj je enak kot pri dvoranski odbojki, igra pa se na dva dobljena seta, ki se igrata do 21. točke.

Če je rezultat v setih 1 : 1, se igra tako imenovani tie-break. Ta se igra do 15 točke, na dve točki razlike. Posebnost igranja odbojke na mivki je tudi to, da ekipi zamenjata strani igrišča na vsakih 7 točk.

Za igranje odbojke na mivki se priporoča oprema:

  • kratke hlače in majica ali kopalke,
  • zaščitna kapa, sončna očala, krema za zaščito pred soncem,
  • žoga za odbojko na mivki.

3 vrste zgornjega servisa

Pri odbojki ločimo dve vrsti servisov. To sta spodnji in zgornji servis. Zgornji servis je ključni udarec v odbojki na mivki, ki lahko močno vpliva na potek igre. Pravilna izvedba različnih vrst zgornjega servisa omogoča igralcem, da nadzorujejo igro in presenetijo nasprotnika z različnimi taktikami. Slednji se deli še na float servis, jump-float servis in skok servis.

  • Pri float servisu je položaj nog enak kot pri spodnjem servisu, trup pa je bolj vzravnan. Žoga je v levi roki, ki mora biti bolj dvignjena – pravokotno na telo. Desna roka mora biti iztegnjena nad glavo, položaj njenih prstov je enak kot pri spodnjem servisu. Desna roka mora po izmetu žoge iz leve roke pravočasno udariti po žogi. Dlan je ob tem napeta – z močjo udarca ter z nastavitvijo dlani se določa dolžina leta žoge. Žoga je pri tej vrsti servisa brez rotacije oziroma vrtenja med letenjem na nasprotnikovo stran. Posledica tega je, da žoga v fazi letenja zaplava.
  • Pri jump-float servisu je tudi značilno, da v fazi letenja žoga zaplava, a žoge ne zadenemo s tal, temveč v skoku.
  • Skok servis velja za najmočnejšega. Pri njem žoga lahko žoga doseže hitrost do 150 kilometrov na uro in še več. Ima zelo hitro rotacijo in se vrti naprej. S tem dosežemo učinek vrtenja s tako imenovanim priklopom žoge. To pomeni, da žogo zadenemo z roko tako, da je roka nekoliko nad njo oziroma sega čez njo.

Izbira primerne žoge za odbojko

Izbor žoge za odbojke je odvisen tudi od tega, na kakšni podlagi se boste igrali. Praviloma pa so vse odbojkarske žoge zelo trpežne. Izdelane so iz usnja, gume, pene, mehkih mikrovlaken ali iz poliuretanskega materiala. Najbolj kakovostne žoge za odbojko so narejene iz mehkega in trpežnega usnja, kar zagotavlja najboljši oprijem in sposobnost igre. Žoge za odbojko iz umetnega usnja so posebej zasnovane za rekreativno odbojko na mivki.

V primerjavi s standardno dvoransko odbojkarsko žogo je mehkejša, lažja in nekoliko večja. Omenjene lastnosti igralcem zagotovijo lažje igranje v pogosto spremenljivih zunanjih pogojih. Lažja in mehkejša žoga zmanjšuje tudi možnosti za poškodbe. Igra na pesku je namreč za telo zahtevnejša.

Katerim napakam se morate pri servisu nujno izogniti?

Večjo pozornost smo tokrat namenili zgornjemu servisu pri odbojki na mivki in vlogi žoge. Za konec podajamo še najpogostejše napake pri servisu na sploh. Če ste z njimi soočeni, je namreč bistveno večja verjetnost, da se jim boste pri igri izognili.

Najpogostejše napake pri servisu so: neprimeren začetni položaj, prenizek izmet žoge, neprimeren izmet oziroma predklanjanje pred izmetom, neprimeren kontakt dlani z žogo, korakanje, ni prenosa teže z zadnje na prednjo nogo, gib roke ni izveden v bočni smeri telesa, izkoračena noga na strani udarne roke, prevelik ali premajhen zamah za udarec, roka je ob udarcu v komolcu pokrčena.