Povzetek

Tek

Piše: Urban Praprotnik, tekaški trener Intersport

Upam, da uživate v teku. Če to drži, verjamem, da ste zadovoljni s svojo tekaško obutvijo. Saj če bi vas ta na primer žulila, tiščala ali pa če bi imeli pošvedran podplat, ki bi vplival na prekomerno zvračanje gležnja in bi vas tudi premalo ščitil, potem bi bil vaš užitek v teku okrnjen.

1. Zakaj vam priporočam, da kupite nove tekaške copate, ko ste s starimi še popolnoma zadovoljni?

Zato da teh, ki jih imate zdaj, ne boste prehitro izrabili in predvsem zato, da se boste lahko novih dovolj postopno navadili in jih z uporabo prilagodili na svoje stopalo. Obutev se namreč z uporabo spreminja. V prednjem delu se postopoma širi in podplat se stiska. Mnogo ljudi ima kljub skrbni izbiri prave obutve v prvih tednih njihove uporabe kar nekaj težav. Tem težavam bi se v veliki meri izognili, če bi bolj postopoma začeli uporabljati nove. Najprej nekajkrat le za hojo, potem za krajše teke enkrat na teden in potem postopoma pogosteje in več. Nakup novih tekaških copat ni zapravljanje denarja, ampak je pametna naložba za rednejši tek.

2. Zakaj naj bodo tekaški copati daljši?

Za razliko od hoje smo pri teku, ko stopimo na tla, v stopalu deležni večjih zaviralnih sil. Zaradi tega se nam stopalo znotraj tekaškega copata premika bolj naprej. Kar je še izraziteje pri teku, ko ne udarjamo najprej s peto ob tla in pri teku navzdol. Po mojih izkušnjah je zato zaželeno, da imamo v prednjem delu od najdaljšega prsta do prednje stene copata za približno širino palca praznega prostora.

3. V čem je problem, če imam preozke tekaške copate?

Pri vsakem dotiku s tlemi nam prečni stopalni lok pod obremenitvijo popusti in takrat se naše stopalo razširi. Na ta način stopalo bolje blaži sile dotika s tlemi. Če je obutev preozka, pa se nam stopalo ne more ustrezno razširiti. Pri popuščanju prečnega stopalnega loka prihaja do stiskanja stopala. Takrat si zaradi ponavljajočega stiskanja in drgnjenja lahko poškodujemo živce v stopalu. To čutimo z mravljinčenjem, pekočim občutkom in mrtvičenjem prstov.

Ni redko, da pri novi tekaški obutvi začutimo to težavo, ko pa se vrhnji del obutve z uporabo malo zrahlja, težava običajno izgine. Priporočam, da v takšnih primerih novo obutev nekaj časa uporabljamo za hojo ali za krajše teke. Sicer pa seveda raje izbirajmo širše kot preozke modele.

4. Moji novi tekaški copati imajo zmanjšano višinsko razliko peta prsti od prejšnjih. Na kaj naj bom pozoren?

Kdor uporablja klasične tekaške copate je vajen, da je višinska razlika peta prsti nekje med 6 in 12 mm. Za toliko je torej peta višja od prednjega dela. Če pričnemo uporabljati tekaške copate, kjer je višinska razlika med 0 in 4 mm, bodimo pozorni na res postopno navajanje na to spremembo. V primeru prehitre spremembe se nam zaradi drugačnih obremenitev rade poškodujejo – vnamejo stopalne vezi (plantarni fascitis), narastišče ahilove tetive na petnici, ahilova tetiva ali mečna mišica. Nižja peta namreč ne vpliva le na to, s katerim delom bomo najprej stopili na tla, ampak predvsem na to, kako globoko se bo peta spustila pri nadaljevanju odriva. Globlje kot pride peta, bolj se raztegnejo stopalne vezi in mišice meč ter njihove tetive. Mišicam in tetivam dajmo torej dovolj časa, da se ustrezno učvrstijo. Večja kot je sprememba v arhitekturi obutve, dlje časa se bomo navajali nanjo.

Tudi sicer priporočam, da nove tekaške copate, četudi so enak model kot starejše, na začetku uporabljajmo za krajše teke. Izmenično pa še vedno tecimo s starimi. Na ta način omogočimo našemu telesu, da se ustrezno prilagodi spremembi. S postopno uporabo se pa tudi obutev prilagodi na nas.

5. Tečem večinoma po makadamskih poteh in deloma po asfaltu, ali naj izberem trail (hribovske) ali raje klasične tekaške copate?

Makadamske poti so lahko zelo različne, od takšnih z grobimi večjimi kamni, do tistih s finim peskom. Bolj kot je teren grob, boljša izbira so hribovski tekaški copati, ki se od klasičnih razlikujejo predvsem v tem, da imajo čvrstejši podplat in trpežnejši vrhnji del. Zaradi tega so tudi težji. To dodatno težo izraziteje čutimo pri hitrejšem, na primer ravninskem teku, pri teku v klanec, ko tečemo počasneje in je tudi hitrost zamahovanja noge manjša, pa nas večja teža manj moti. Še to, klasični tekaški copati so večinoma tudi bolj udobni.

Torej, če tečete predvsem po finejšem makadamu, po bolj ravninskih trasah in cenite udobje obutve, vam priporočam kar klasične tekaške copate.