Supanje oziroma veslanje v stoje že nekaj let velja za glavno vodno zabavo. To je aktivnost, ki poletno-počitniškim aktivnostim daje novo dimenzijo. Supanje je namreč ena izmed tisti vodnih športnih dejavnosti, ki pravzaprav nimajo omejitev. Lahko je zgolj rekreativno družinsko popestritev počitnic, lahko pa gre tudi za povsem resno športno aktivnost, ki zahteva več znanja izkušenj in priprav. V vsakem primeru pa gre za šport, pri katerem delajo mišice celega telesa, hkrati pa je vse skupaj tudi izjemno zabavno in atraktivno. Poleg tega pa lahko na SUP predvsem v mirnih vodah vzamete tudi otroka in hišnega ljubljenčka …

Slovenija je s svojimi številnimi vodami takorekoč ustvarjena za šport, kot je supanje. Supati je namreč možno na morju, na jezerih in rekah. In Slovenija ponuja vse to. Vendarle pa je med temi tremi vodnimi gladinami kar nekaj razlik, ki vplivajo tudi na supanje.

Supanje v Sloveniji

Supanje na morju

Relativno gledano ima Slovenija izmed vseh treh vodnih gladin še najmanj morja. A še vedno dovolj za kakovostno veslanje v stoje. Slovensko morje je razmeroma mirno in nerazburkano, valovi pa so precej majhni in ne omogočajo, da bi s supom dosegli učinek ježe na valovih. Pa vendar supanje po nemirni morski gladini zahteva nekoliko več znanja, spretnosti in ravnotežja. A ko to enkrat osvojimo, ni nobenih zadržkov, da se ne bi s SUP-om podali na primer od Portoroža do Pirana. Tisti bolj avanturistični se podajo tudi čez Piranski zaliv vse do Savudrije. Še bolj pogumni pa v stoje odvselajo vse do Trsta.

Supanje na jezerih

Veslanje v stoje na jezerih je verjetno najbolj enostavno, varno in prijazno. Gladina jezer je v normalnih vremenskih razmerah precej mirna, valov pa takorekoč ni. Zato so jezera tudi najbolj primerna za prve superske korake. Slovenska jezera resnici na ljubo niso prav velika. A Bohinjsko in Blejsko sta kljub temu dovolj dolgi, da, če ju preveslamo po dolgem in po čez zvečer, dobro čutimo, kako kvalitetno smo razgibali ramenski obroč in zgornji del telesa. Poleg tega pa se je z desko in veslom možno lotiti tudi manjših jezer, kakršna so na primer Cerkniško, Zbiljsko, Velenjsko …

Supanje po rekah

Tudi rečne struge so zelo vabljiva prizorišča za supanje. V tem primeru je zelo pomemben tudi potovalni dejavnik. Kaj je lepšega kot veslaško potovanje po rečnem toku. Morda se lahko dogovorite s prijateljem, ki vas po nekaj kilometrskem supanju na dogovorjeni točki nižje ob reki čaka z avtomobilom. Res pa je, da so za rekreativno supanje bolj primerne mirne rečne struge, kakršne so recimo struge rek Ljubljanice, Krke, Kolpe, Drave … V zadnjem času je izjemno priljubljeno supanje po rečni gladini skozi središča mest. Veslanje v stoje po Ljubljanici skozi mestno središče odkriva povsem nove zorne kote in poglede, kakršnih s kopnega nikakor ne morete doživeti.

Bolj avanturistični in podkovani veslači v stoje pa supajo tudi po bolj divjih rekah, kakršna je na primer Soča. Tam se je treba spopadati tudi z brzicami in močnejšim rečnim tokom, zato si je pametno omisliti zaščitno čelado in neoprensko obleko. Na res divjih predelih je skorajda nemogoče ohraniti ravnotežje, zato je primerno, če se jih lotimo kar sede ali leže. Pri bolj ekstremnem supanju je treba res dobro poznati “teren”, oziroma se na divje vode podati z izkušenim vodnikom.

Supanje v hladnejših mesecih

Številni veslači v stoje so s supanjem tako zasvojeni, da svoje veslaške aktivnosti ne omejujejo le na poletni čas. Supanje je dejansko šport, s katerim se je možno ukvarjati preko celega leta. Le v hladnejših mesecih je treba biti dovolj izkušen in samozavesten, da nikoli ne zmanjka ravnotežja. Padec v mrzlo vodo namreč še zdaleč ni tako osvežujoč kot sredi vročega poletja.