Slovenci smo aktiven in športen narod. Poleg tega pa imamo tudi srečo, da živimo na tako raznolikem koščku našega planeta. Poleti, ko udari vročina, se lahko brez večjih težav umaknemo v višje predele. No, vseeno je treba obuti pohodniške čevlje, spakirati nahrbtnik in spustiti nekaj kapljic znoja, da se povzpnemo na vrh. In tam nismo nagrajeni samo z bolj svežim zrakom, temveč tudi s čudovitimi razgledi, ob katerih se počutimo, kot da bi bili kralji sveta. Najboljše pri vsem pa je dejstvo, da slovenska narava ponuja za vsakogar nekaj. Lahko se povzpnemo na dvatisočaka, ali pa si privoščimo jutranji ali poznopopoldanski skok na bližnji hrib.

Triglav, 2864 m

Pravijo, da se mora vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju povzpeti na Triglav in se dotakniti Aljaževega stolpa. Jasno, ker Triglav je eden izmed slovenskih zaščitnih znakov. Nenazadnje imamo njegovo silhueto tudi v našem grbu. Vzpon na Triglav zagotovo ni najlažji. Res pa je, da se ga z nekaj vaje in prakse lahko loti tako rekoč vsakdo. In z njegovega vrha se res vidi daleč naokoli. Nahaja se namreč v osrčju Julijskih Alp, kjer se v njegovi okolici vzpenjajo še drugi visoki vršaci. Na lep dan, ko je ozračje čisto, pa se vidi vse do morja in do Benetk.

Foto: Tomaž Bradeško

Šmarna Gora, 676 m

Ljubljančani preprosto obožujejo Šmarno Goro. Med njimi je kar nekaj takšnih, ki se na njen vrh povzpnejo vsak dan. Ta klasični gorski osamelec sicer ni najvišji, a zaradi svoje odlične lokacije ponuja izjemen razgled na ljubljansko kotlino, na severu pa se odpira pogled vse do Kamniških hribov in Karavank. Prav zaradi tega je tudi priljubljena točka za zmajarje, pa tudi za gorske tekače. Tisti najbolj hitri na vrh pritečejo v dobrih desetih minutah. Vsi ostali pa sicer malo počasneje, tik pod vrhom še pozvonijo za srečo, potem pa uživajo v razgledu na lepo belo Ljubljano in se ob tem lahko še okrepčajo.

Vremščica, 1027 m

Vremščica je pravzaprav pogorje, ki se razprostira nad Divačo, Pivko in Senožečami. Njen najvišji vrh je Velika Vremščica, ki je visoka dobrih 1027 metrov.  Ta planotast vrh je dokaj neobljudena pohodniška destinacija. In prav to je morda njena najboljša lastnost. Ko prideš na vrh, si pogosto povsem sam in lahko uživaš v prekrasnem pogledu na Nanos, Snežnik, Tržaški zaliv, v daljavi pa se vidijo celo Dolomiti, Kamniško Savinjske Alpe, Julijske Alpe …

Tromeja, 1247 m

Verjetno ni veliko vrhov, na katerih bi se lahko sprehajal po treh državah. No, na Tromeji, ki si jo Slovenci delimo z Avstrijci in Italijani, je možno doživeti tudi to. S slovenske strani se je na Tromejo možno povzpeti z Rateč. Pot ni preveč zahtevna, je pa slikovita in razgibana. In na vrhu je možno z enim polkrožnim obratom videti v daljavo treh sosednjih dežel. Tromeja je tudi priljubljena točka gorskih kolesarjev.

Foto: Tomaž Bradeško

Vogar, 1054 m

Bohinj je slovenski alpski biser. Za mnoge je to najlepše slovensko jezero. Širše območje Bohinja ponuja številne možnosti za različne športno-rekreativne aktivnosti v naravi. Ena izmed njih je zagotovo tudi vzpon na Vogar, kjer boste na vrhu nagrajeni s prekrasnim razgledom na Bohinjsko jezero.