Povzetek
Smučanje
Smučarska zaščitna oprema je v zadnjem času postala standard. A učinkovita je le, če se znamo na smučiščih obnašati pametno, odgovorno, pri tem pa pomagajo tudi uveljavljena pravila FIS.
Smučanje je šport, poln užitkov, veselja in dobrih občutkov. A hkrati je tudi šport hitrosti, nepredvidljivih situacij in številnih spreminjajočih se dejavnikov. Na urejenih smučiščih si smučarji proge vedno delijo s številnimi drugimi ljubitelji zimskih radosti. Zato je treba seveda upoštevati pravila obnašanja in vedenja, s katerimi občutno povečamo varnost sebe in drugih. To pomeni, da je treba smučati v skladu s svojim znanjem in telesnimi sposobnostmi, katerim je treba tudi prilagoditi hitrost.
Poleg tega je treba smučati tako, da s svojim početjem nikakor ne ogrožamo sebe in drugih. Preden se spustimo po progi je treba vedno preveriti, če je pot prosta. Ni dovolj le pogled navzdol, levo in desno, temveč tudi navzgor, saj se lahko od tam približuje smučar, ki nas bo v naslednjem trenutku morda prehitel. Zelo pomembno je, da si pred očmi zarišemo svoj hodnik smučanja, ki je, če smučamo izključno po robnikih, lahko kar precej širok.
Zelo varljivo je lahko vzporedno smučanje z drugim smučarjem. V enem trenutku se lahko nahajata 30 metrov narazen, a že v naslednjem zavoju lahko trčita skupaj. Izjemnega pomena je tudi izbira točke ustavljanja. Vedno se moramo ustaviti na preglednem mestu, da nas drugi smučarji takoj opazijo, nikoli na pa ne pod prelomnico, za ovinkom ali na kakšnem drugem nepreglednem mestu.
Skratka nepredvidljivih dejavnikov je res veliko in za svojo vrsto moramo primarno poskrbeti sami. Seveda ne bo odveč opozorilo, da alkohol in druge opojne substance nikakor ne spadajo na smučarske proge.
Povsem druga zgodba je turno smučanje. Tam praviloma ni drugih smučarjev, s katerimi bi se lahko zapletli v trk, temveč nevarnost predstavljajo predvsem snežne in vremenske razmere ter zahtevnejši naravni pogoji. Zato je treba pred turno smuko preveriti vremensko napoved in seveda tudi snežne pogoje, oziroma nevarnost plazov. Če sami niste povsem vešči obnašanja v zasneženih gora, se tja nikakor ne odpravljajte sami, temveč zgolj v družbi izkušenega tovariša ali gorskega vodnika.
V obeh primerih pa velja, da za varnost skrbi vsak zase. Na prvem mestu je poznavanje pravil obnašanja, vremenskih in snežnih razmer. Seveda je treba imeti tudi opremo, ki je v tehnično brezhibnem stanju. Šele potem pride na vrsto nujna zaščitna oprema, kot so čelada, očala, zaščitna želva, pri turnem smučanju pa tudi tako imenovani lavinski trojček, ki ga sestavljajo žolna, sonda in lopata. Predvsem slednjega je treba znati tudi uporabljati. Dejstvo pa je, da brez znanja in zdrave pameti ne pomaga niti najboljša zaščitna oprema.
10 FIS PRAVIL ZA VEDENJE NA SMUČIŠČU
1. Vsak smučar mora ravnati tako, da nikogar ne ogroža ali mu škoduje.
2. Smučar mora smučati tako, da se lahko pravočasno ustavi. Svojo hitrost in način vožnje mora prilagoditi svojemu znanju, terenskim, snežnim in vremenskim razmeram ter gostoti prometa na smučišču.
3. Smučar, ki prihaja od zadaj, mora smer svoje vožnje izbrati tako, da ne ogroža smučarjev pred seboj.
4. Prehitevanje je dovoljeno od zgoraj in spodaj, z desne in leve, vendar le če je razdalja dovolj velika, da prehitevanemu smučarju omogoča dovolj prostora za vsa njegova gibanja.
5. Smučar, ki želi zapeljati na smučišče ali se po ustavitvi po njem spet zapeljati ali se po njem vzpenjati, se mora prepričati navzgor in navzdol, da to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge.
6. Smučar se mora izogibati ustavljanju na ozkih ali nepreglednih delih, če to ni nujno potrebno. Smučar, ki je tam padel, se mora čim hitreje umakniti oziroma opozoriti na svojo navzočnost.
7. Smučar, ki se vzpenja ali spušča peš, mora to storiti na robu smučišča.
8. Smučar mora upoštevati vse znake in signalizacijo.
9. Ob nezgodi je vsak smučar dolžan pomagati.
10. Vsak smučar, če je priča ali udeleženec, odgovoren ali ne, se mora v primeru nezgode legitimirati.
