Povzetek
Ostali športi
Drsanje je vedno bolj priljubljena družinska aktivnost, saj je cenovno dostopna in primerna za vse starosti. Dodatna prednost je, da je možnosti za drsanje v zimskem času ogromno, le poiskati jih je treba. Ne glede na to, ali raje drsate po zamrznjenih jezerih, objetih v mirno zavetje gora, ali bolj uživate v živahnem vzdušju mestnih oz. umetnih drsališč, boste v Sloveniji zagotovo našli drsalni kotiček zase.
Kadar se temperature za dlje časa spustijo pod ničlo, se naravna jezera spremenijo v prava zimska igrišča. Ko razmišljate o drsanju na naravnih drsališčih, prej preverite debelino ledu in upoštevajte varnostne ukrepe. Zakon namreč določa, da je drsanje na zaledenelih jezerih dovoljeno le takrat, ko je zaledenela površina varna. Kdaj je varna, ugotavlja pristojna oseba.
V zadnjih letih so sicer jezera zaradi milih zim bolj redko primerna za varno drsanje, a kljub temu lahko s svojimi drsalkami pozimi zarežete v led – namesto drsanja na zaledenelih jezerih obiščite katero izmed umetnih drsališč, na katerih boste prav tako zelo uživali. Še nimate drsalk? Raznolik nabor vas čaka tukaj.
Če ne veste, kam se odpraviti drsat, smo za vas pripravili izbor najatraktivnejših drsališč v posamezni regiji.
Gorenjska regija
Planšarsko jezero: Če poleg drsanja iščete tudi prijeten ambient, bo Planšarsko jezero na zgornjem Jezerskem odlična izbira. Ko zamrzne, je pravi raj za vse drsalce, ki si želijo drsati v idiličnem naravnem okolju s pogledom na vršace.
Jezero Jasna: Med najatraktivnejšimi drsališči ne smemo pozabiti tudi jezera Jasna v Kranjski gori. Gre za eno najlepših panoram s pogledom na čudovite Julijske Alpe in ponosnega bronastega kozoroga, zato bo izkušnja zagotovo nepozabna.
Čeprav se mnogi odpravijo na drsanje tudi na Blejsko jezero, pa se tovrstne aktivnosti na njem odsvetujejo. Namesto tega je veliko boljša in varnejša alternativa drsanje v Ledeni dvorani v centru Bleda, kjer nudijo tudi izposojo drsalk. Za drsanje boste odrasli odšteli 5 EUR, otroci do 14. leta 3,50 EUR, dijaki in študentje pa 4,50 EUR.
Štajerska regija
Perniško jezero: V občini Pesnica se v zimskem obdobju drsalci zbirajo na Perniškem jezeru. Gre za akumulacijsko jezero, ki je imelo prvotno protipoplavno funkcijo, pozimi pa se ga je dolgo uporabljalo za zabavo na ledu.
V Rušah so postavili največje drsališče na štajerskem koncu, ki je veliko 800 m2 in na katerem bo mogoče drsati vse dni v tednu. Ob petkih se bo na njem odvijal svetlobni ognjeni šov, ob koncih tedna pa bo organizirano disko drsanje za posebno doživetje.
Koroška regija
Rimski vrelec: Če so temperature dovolj nizke, je mogoče drsati tudi v Kotljah, kjer je na Rimskem vrelcu naravno drsališče v velikosti 920 m2. Drsanje je običajno mogoče v popoldanskem času, na drsališču pa je možna tudi izposoja drsalk.
Kadar temperature niso dovolj nizke, boste morali na koroškem poiskati eno izmed umetnih drsališč. Ena izmed možnosti je drsališče v Dravogradu, ki je bilo eno prvih, ki so jih odprli v letošnji sezoni. Drsanje je brezplačno, izposoja drsalk pa stane le simbolični 1 EUR.
Osrednjeslovenska regija
Rakitna: V osrednjeslovenski regiji je za drsanje izjemno priljubljeno jezero na Rakitni. Poleg tega, da je jezero locirano v izjemno prijetnem naravnem okolju, je zaradi bližine glavnemu mestu to zelo obiskana točka tudi med tednom.
V Ljubljani so postavili največje umetno drsališče v državi, in sicer na strehi nakupovalnega središča Aleja. Tam se nahaja kar 1000 m2 drsalnih površin in 140 m dolga drsalna steza, ki so za drsanje na voljo vsak dan med 10. in 21. uro. Odrasli boste za drsanje med tednom morali odšteti 6 EUR, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa 8 EUR. Otroška vstopnica stane 5 EUR oziroma 7 EUR ob koncih tedna in praznikih. Na voljo je tudi izposoja drsalk, za kar boste odšteli dodatne 4 EUR.
Primorsko-notranjska in obalno-kraška regija
Cerkniško jezero: Za Cerkniško jezero velja, da slovi kot eno največjih presihajočih jezer v Evropi in je že od nekdaj priljubljena destinacija za drsalce. Zaradi posebnosti presihajočega jezera je potrebna dodatna pazljivost, saj voda pod ledom lahko presahne in je zato tveganje za nesreče tu večje kot na običajnih jezerih.
Obalno-kraška zaradi milega podnebja ne omogoča pogojev za drsanje na naravnih drsališčih. Klub temu pa se ljubitelji drsanja lahko odpravijo na katerega od številnih umetnih drsališč.
Portorož: V letošnjem letu so v Portorožu, v nekdanjem skladišču soli Grando, postavili pokrito drsališče v velikosti kar 600 m2. Med tednom na njem poteka šola drsanja, po napovedih pa naj bi bili na njem tudi trije drsalni nastopi.
Nova Gorica: V Novi Gorici se bo to zimo drsalo na Bevkovem trgu, kjer se lahko pohvalijo z veliko večjo drsalno površino kot v preteklih letih. Drsališče je odprto od ponedeljka do četrtka med 13. in 20. uro, ob petkih med 13. in 21. uro, ob sobotah, nedeljah in med šolskimi počitnicami pa med 10. in 21. uro.
Jugovzhodna Slovenija
Če se odpravljate v jugovzhodni del Slovenije, ni veliko možnosti za drsanje na naravnih drsališčih. Se pa zato lahko ustavite v Novem mestu, kjer je na Glavnem trgu tudi letos postavljeno 300 m2 veliko mestno drsališče, ki je osvetljeno z LED lučmi. Za drsanje boste odšteli 5 EUR, na voljo pa je tudi izposoja drsalk.
Slovenija ponuja veliko naravnih in umetnih drsališč, še lepše pa je, da za pravo drsalno izkušnjo ni treba iti daleč.
