Povzetek
Kolesarjenje
Kratka zgodovina kolesarstva: Kolesarstvo se je sprva uveljavilo predvsem iz povsem praktičnega vidika, kot način prevoza, medtem pa je predvsem v zadnjih letih postalo ena najbolj priljubljenih oblik rekreacije. O tem jasno govorijo številne kolesarske rekreativne in profesionalne prireditve, ki so vedno bolj množične in dobro organizirane. A klic okolja nas vse bolj spodbuja, da, kadar je le mogoče izberemo okolju bolj prijazen prevoz, kot je prevoz s kolesom.
Toda, ali ste se kdaj vprašali, od kje toliko ljubezni do tega izjemno priljubljenega športa pri nas? Res je, da je kolesarstvo ena od oblik športne rekreacije, ki je primerna za vse starosti in ima ogromno pozitivnih učinkov na naše telo. Zgodovina kolesarstva je zares bogata, zato lahko priljubljenost športa pripišemo temu dejstvu.
Kratek zgodovinski pregled
Prva kolesa so se v naših krajih pojavila okoli leta 1880. Ker so bila draga, so bila sprva modna muha bogatih meščanov, nato pa so postala praktično in lahko prevozno sredstvo.
S širjenjem kolesarstva pa se je pojavila vedno večja težnja tudi po vključenosti kolesarjev v razna društva. Tako je bila leta 1887 ustanovljena prva kolesarska organizacija, ki se je imenovala Klub slovenskih biciklistov, leta 1895 pa je bila ustanovljena še Zveza slovenskih kolesarjev.
Znotraj kolesarskih društev so bili sprva organizirani kolesarski izleti, ki so bili priljubljeni kolesarski dogodki, zelo kmalu pa so bile organizirane tudi prve društvene in meddržavne tekme. Prva tekma na Slovenskem je bila leta 1887 in je potekala od Šentvida do Ljubljane v razdalji 4 km, pri čemer je bila povprečna hitrost zmagovalca 25 km/h.
Z vedno večjim številom koles pa so se pojavile tudi prve težave. Ker je bilo na ta način vedno več kolesarjev tudi na cestah, je bil leta 1896 sprejet prvi zakon, ki je s predpisi jasno določal obveznosti kolesarjev na cestah.
Po prvi svetovni vojni je postalo kolesarstvo ena najbolj razširjenih športnih panog in leta 1930 je bilo v Sloveniji že vsaj 22 kolesarskih klubov. Do začetka druge svetovne vojne je število kolesarjev naraslo že na več deset tisoč.
Vir: Harper’s Weekly, december 1868
Vir: DELO, april 2014
Razvoj koles in kolesarske opreme
Z razvojem kolesarstva pa se je spreminjala tudi podoba koles. Zgodovina kolesarstva se je začela z visokimi kolesi oziroma velocipedi. Ker pa so bila nevarna in okorna, so začeli proizvajalci izdelovati nižja kolesa, ki so se obdržala vse do danes.
Na Slovenskem sta se proizvodnje koles lotila Janez Puh in Fran Batjel. Janez Puh se je proizvodnje lotil v Gradcu leta 1889 in je s svojimi kolesi postal znan širom Evrope. Fran Batjel pa je bil največji proizvajalec koles med obema vojnama. Bil je kolesarski odbornik in mecen, ki se je izučil v Puhovi tovarni in je s svojimi kolesi močno vplival tudi na razvoj kolesarstva v Sloveniji.
Največji proizvajalec koles na Slovenskem pa je bila zagotovo tovarna Rog. Sprva je na lokaciji tovarne delovala usnjarna, proizvodnja koles pa se je v njej začela med leti 1951-53. Rog je proizvajal kolesa skoraj 40 let, vse do tedaj, ko niso več mogli sledit svoji konkurenci, zato so proizvodnjo leta 1991 zaprli.
Tekmovalno kolesarstvo
Z razvojem kolesarstva so se v mnogih državah začela organizirati tudi tekmovanja. In podobno je bilo tudi v Sloveniji, kjer so se vse pogosteje začele organizirati različne kolesarske prireditve na rekreativni in profesionalni ravni. Izpostavili bi predvsem dve:
Maraton Franja je kolesarska prireditev v Sloveniji, ki je bila prvič organizirana leta 1982. Od svojih prvih začetkov do danes je prerasla v najbolj množično kolesarsko prireditev, prav tako pa je napredovala z organizacijskega vidika. Maraton Franja je postal uradni kandidat za včlanitev v serijo najboljših kolesarskih maratonov po okriljem Mednarodne kolesarske zveze.
Za profesionalne kolesarje pa je vsako leto organizirana tudi Dirka po Sloveniji. Prvič je bila organizirana leta 1993 in vse od tedaj so je udeležili nekatera najbolj znana imena iz sveta kolesarstva.
Čeprav smo morali na prvo olimpijsko medlijo čakati vse do leta 2021, pa so bili naši kolesarji že v času minule države med najboljšimi. Med najuspešnejšimi so bili Josip Šolar, Janez Žirovnik, Jože Valenčič, Viktor Polončič, Bojan Ropret, Primož Čerin in Jure Pavlič. Uspehi pa so se nadaljevali tudi v obdobju samostojne države, ko so nas razveseljevali Tadej Valjavec, Andrej Hauptman in Jani Brajkovič.
Vir: BTC CITY LJUBLJANA, junij 2021
Kolesarstvo danes
Slovenski kolesarji pa nas neprestano navdušujejo tudi v zadnjih letih in ob njihovih uspehih le težko ostanemo ravnodušni. Slovenci že nekaj let krojimo svetovni kolesarski vrh in le vprašanje je, kje so sploh meje.
Tadeja Pogačar, Primož Roglič in Matej Mohorič se trenutno nahajajo med prvimi petimi najboljšimi kolesarji na svetovni kolesarski lestvici, tu pa so še Jan Polanc, Jan Tratnik, Luka Mezge in mnogi drugi, ki so ključni kolesarji v svojih profesionalnih ekipah. Ob vseh uspehih in izjemni priljubljenosti kolesarstva se nam zato za njegovo prihodnost ni treba bati! Uspehi svetovnega formata pa motivirajo mlajše kolesarje, ki že navdušeno vrtijo pedala.
