Zdrav zajtrk

»Mami, mami, lačen sem« sem iz hiše zaslišala 7 letni glasek, ko sem se vračala proti hiši iz jutranjega obhoda vrta.  »Jaz tudi lačna mami, dej danes nekaj dobrega naredi, prav?« je dodal še 4 letni glasek in tako skušal vplivati na to, kaj bo pri naši hiši danes za zajtrk.

»Ja, ja, seveda, dobro bo«, sem ju pomirila, »in tudi zelo zdravo

Konec poletja je idealen čas, da dodobra napolnimo naša telesa s hranili, ki nam bodo jeseni pomagala ostati zdrave. Da bomo lahko polni dobre energije nadaljevali s takimi in drugačnimi izzivi. V naši družini so – če gremo po vrsti od najmlajšega gor – to vse ta zgodnje izobraževalne inštitucije: jasli, vrtec, 1. razred osnovne šole in 1. letnik gimnazije. Mami in oči pa moreva tudi ostati zdrava, da bova lahko tekla in pisala in vzgajala in počela seveda še marsikaj. Zato je zdrav zajtrk res pomembna reč.

Jutranji šopek

Za ljubitelje domačega sadja in zelenjave je bilo na deželi letošnje poletje še posebej plodno. Rastlinje je ohranilo najlepšo zeleno barvo, sadna drevesa pa imajo s sadeži tako polne veje, da te popuščajo teži in se lomijo proti tlom. Lasten vrt je resnično razkošje, ki bi ga privoščila vsakomur. Pa ta za trenutno oskrbo z ekološkimi, lokalnimi in sezonskimi sadeži v resnici sploh ni nujen, saj lahko celo še s kratkega sprehoda pridemo domov s polnimi žepi jabolk, hrušk, sliv in breskev. Pa maline in robidnice se nam ponujajo skozi celo poletje, končno pa je postalo sladko celo tudi grozdje. Naberemo pa lahko tudi regrat, prav velike sočne liste ima, ta pogumni pa lahko najprej pravilno pobožamo, potem pa utrgamo tudi koprivo. Danes pa je bil moj jutranji šopek sestavljen iz špinače, ohrovta, rdeče pese z listi in melise.

Kar je zdravo je lahko tudi  dobro

Na moj klic, da bo zajtrk kmalu nared, sta prišla k mizi naša lačna sredinčka in rekla: »mami, no daj« a v hipu tudi utihnila, ko sta zagledala naslednji prizor. Zagledala sta jabolka, ki smo jih skupaj nabrali, pa breskvico, maline in grozdje. Pa špinačo, ohrovt in rdečo peso z listi. Pa sezamova in lanena semena in neoluščeno proso.

Prizor ju je dobesedno potrl. “Neeeee to”!

Da bo upor do ponudbe res zalegel, sta na pomoč prišla še druga dva, ena je zavihala nos, ta drugi pa je od hudega planil kar v jok:

»Mami, mi smo lačni, to je pa zeleno, surovo, pa celo blatno in trdo«, so imeli seveda prav. »Hočemo zajtrk! Tak, normalen zajtrk!«

»Otroci, počakajte«, sem  jim vlivala zaupanje, »za zajtrk bo danes sladoled. No, nekaj sladoledu zelo podobnega, če bi bili radi natančni. Pa saj imate radi sladoled in huh, kakšno razkošje, začeti dan kar z njim, se strinjate? Vi izberite najlepše skodelice, kar jih imamo, jaz pa nam v minutki pripravim poslastico. In to tako, zaradi katere bomo imeli močne mišice, pa dobro kri, močne zobe, zdrave oči, čvrste nohte, gladko kožo, goste lase in se sploh dobro počutili. Mešanico za zmagovalce!«

In sem šla v akcijo: olupila rdečo peso, očistila sadje, v kavnem mlinčku zmlela lan, sezam in proso, potem pa z zelenjavo vred vse skupaj v močen mikser in hop, kašica, podobna malinovem sladoledu, je bila nared.

Otroci so zbrali skodelice s pecljem in z zlato obrobo, ko sem kašico zlila vanje, pa so jo smeli še okrasiti. In mnjam, zajtrk se je lahko začel. In nam šel vsem v slast. »Mama, ama» je vse skupaj povzel leto in pol mlad glasek. »Lahko jutri spet«, bi lahko spregovorile prazne skodelice. Kar je zdravo je namreč lahko tudi dobro.

jutranja_kasica

Kaj je dobrega

v špinači:

Špinača je bogatih z vitaminom K, ki je pomemben za zdravje kosti. Poleg tega vsebuje še kar nekaj drugih vitaminov in mineralov, bogata pa je tudi s karotenoidi, ki imajo antioksidativni  učinek. Vsebuje več deset različnih vrst flavonoidov. Delujejo proti vnetno. Zavira rast rakavih celic.

v rdeči pesi:

Med izredne snovi, ki jih vsebuje rdeča pesa, spada betamin, ki lahko vpliva na povečanje vsebnosti kisika v krvi. To vpliva na oksidacijo škodljivih snovi v krvi in vseh telesnih celicah, ki jih napaja krvni obtok. Zato je rdeča pesa neprecenljiva pri razstrupljanju. S sokom ali gomolji surove rdeče pese si je že veliko ljudi pomagalo pri številnih težkih motnjah v delovanju organizma.

v ohrovtu:

Ohrovt ima bogato vsebnost hranilnih snovi, med katerimi velja poudariti vitamine C, A in K ter kalij, magnezij in mangan. Poleg tega ima antioksidativno, protivnetno in antikancerogeno delovanje ter znižuje holesterol.

v jabolkih:

Jabolko znižujejo povišan holesterol, uravnavajo maščobe in sladkor v krvi. Lovijo proste radikale v telesu in jih uničujejo. Vsebuje tudi flavonoide, ki preprečujejo oksidacijo in jim pripisujejo koristi pri preprečevanju bolezni srca in ožilja.

v malinah:

Maline vsebujejo velike količine vitamina A, zaradi česar so odlično naravno sredstvo proti okvaram oči in izboljšujejo vid.  Že v preteklosti so v kitajski medicini maline uporabljali pri kurji slepoti in v primeru slabe ostrine vida. Od kje takšen učinek na oči? Maline vsebujejo visoko koncentracijo rutina, kateri krepi ožilje v očeh in hkrati skrbi za zadosten dotok hranilnih snovi. Malino so prav tako izjemno bogat vir vitamina C, v sodelovanju z rutinom pa pomagalujejo kot odličen antioksidant.

v prosu:

Proso vsebuje približno 11 % beljakovin in je bogat z vitamini B, kalcijem, železom, kalijem, fosforjem, magnezijem in cinkom. Je ena redkih rastlin, ki vsebuje silicijevo kislino v topni obliki, katero organizem lahko izkoristi. Ta koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las. Je edino žito, ki v želodcu povzroča alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno tudi za občutljive želodce.

v lanenem semenu:

 Laneno seme je bogato z vlakninami, beljakovinami, maščobami, minerali (železo, cink, kalij, magnezij, fosfor, kalcij …), z vitamini B1, B2, C, E in karoteni, vsebuje pa tudi proti rakave snovi, imenovane lignani.

v sezamovem semenu:

Sezamova semena so izjemno hranljiva, vsebujejo veliko mangana, bakra, kalcija, železa, magnezija, triptofana, pa tudi cink, vitamine B, fosfor, vlaknine in beljakovine ter maščobe.

v celem grozdju (s pečkami vred):

Grozdje vsebuje vitamine B skupine (razen B12) ter vitamin C. Je pomemben vir polifenolov, ki so najbolj razširjeni antioksidanti v naši prehrani. Vsebuje veliko flavonoidov, galne kisline in antocianov. V grozdju se nahajajo kalij, fosfor, mangan, železo, kalcij in magnezij. Kalij je pomemben za mišice, prebavila in uravnavanje presežkov natrija, fosfor za živce in možgane, mangan za kosti in ščitnico, železo za kri, kalcij za zobe in kosti ter magnezij za srce in mišice.

Spisala, mešala in poslikala je Jasmina Kozina Praprotnik