Kolesarjenje
Slovenija je zelena dežela. Kar dve tretjini njene površine namreč prekrivajo gozdovi, ki so vir svežega in dobrega zraka, odličnega lesa in dobrih življenjskih pogojev. Seveda je tako raznolika in bogata narava tudi pravi raj za ukvarjanje s športi, ki se odvijajo na prostem. Na seznamu najbolj priljubljenih tovrstnih športov je gorsko kolesarjenje povsem pri vrhu.
Gorsko kolesarjenje je šport, s katerim se pravzaprav lahko ukvarja vsak. Najboljša lastnost gorskega kolesarjenja je v tem, da se je s tem športom možno ukvarjati na skorajda nešteto načinov. To je lahko družinski šport, lahko je popotniški, lahko je gorivo adrenalinskih zasvojencev. Z gorskim kolesom se lahko vozite po gozdnem makadamskem kolovozu, lahko osvajate gorske vršace, lahko vijugate po ozki gozdni stezici, lahko zganjate vragolije v gorskokolesarskem parku. Seveda je dobro, če imate primerno kolo, ki je namenjeno za vašo najljubšo zvrst gorskega kolesarjenja.
Predvsem pa je Slovenija s svojo geografsko raznolikostjo kot ustvarjena za vse različice gorskega kolesarjenja. Vsaka regija namreč ponuja neskončno poti in destinacij.
Gorenjska
Začnimo z Gorenjsko, ki je s svojim značilnim alpskim zemljepisom kot naročena za športe, kakršno je gorsko kolesarjenje. Najvišji vrhovi Slovenije ponujajo fascinantno kuliso ob navijanju pedalov. Poti in stezic je takorekoč nešteto. Odlično izhodišče je Kranjska Gora, ki ponuja ture prav za vse različice gorskega kolesarjenja. Lahko se vzpnete na Tromejo in si privoščite enodnevno kolesarjenje po treh državah. Lahko greste na Železnico in proti Trupejevem poldnevu, kjer boste uživali v prekrasnem razgledu na zgornjesavsko dolino. Lahko se odpeljete proti Planici in Tamarju. Nenazadnje se lahko tudi z gorskim kolesom odpravite na prelaz Vršič. Poleg tega pa Kranjska Gora ponuja verjetno najboljši gorskokolesarski park v Sloveniji.
Notranjska in Primorska
Tudi Primorska in Notranjska se lahko pohvalita z izjemno razgibanim reliefom, ki je kot nalašč za gorsko kolesarjenje. V primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami imata tudi vsaj eno občutno prednost. Tam je možno kolesariti že zelo zgodaj spomladi in dokaj pozno jeseni. Če zima ni prav huda, se je tam možno z gorskim kolesom voziti 365 dni na leto. Prav rado se zgodi, da boste tudi na januarski konec tedna na Nanosu srečali precej gorskih kolesarjev. Nanos je tudi sicer zelo priljubljena gorskokolesarska točka. Pleša se nahaja na dobrih 1200 metrih nadmorske višine. A do tja vodi lepa pot, ki jo lahko premaga že povprečno pripravljen gorski kolesar. Proti dolini se je možno spustiti po več poteh, ki so tudi različno zahtevne. Zelo priljubljena točka je tudi Slavnik, ki ponuja navdušujoč razgled na Tržaški zaliv. Zato boste tam pogosto srečali tudi kolesarja, ki vas po pozdravil s tipično tržaščim “ciao”. To sta le dve izmed številnih primorskih tur.
Nanos, Foto: Tomaž Bradeško
Ljubljana in okolica
Za Ljubljano pogosto pravimo, da je neke vrste mali Vancouver, ki velja za svetovno gorskokolesarsko prestolnico. Ljubljančani lahko kolesarijo na Rašici, na Golovcu in v Polhograjskih dolomitih. Do stezic se lahko kar s kolesom pripeljejo iz središča mesta, kar je tudi svojevrstni luksuz.
Štajerska in Koroška
Podobno kot Ljubljančani se lahko Mariborčani pohvalijo s Pohorjem, ki ponuja vrhunske pogoje za gorsko kolesarjenje. Nenazadnje je bila tam organizirana izjemno priljubljena tekma svetovnega pokala v spustu. Tudi na Mariborskem Pohorju imajo odličen gorskokolesarski park. Odlična vsestranska gorskokolesarska destinacija je tudi Rogla, ki ponuja številne možnosti za kolesarjernje v prekrasni naravi.
Tudi Koroška je vedno bolj prisotna na gorskokolesarskem zemljevidu Slovenije. Njihova svojevrstna atrakcija, ki ji verjetno ni para v svetovnem pogledu, pa je Podzemlje Pece, ki ponuja gorskoloesarjenje po zapuščenih rovih rudnika Mežica. Poleg tega pa so Korošci zelo dejavni tudi na drugih področjih. Med drugim vsako leto organizirajo tematski gorskokolesarski Black Hole Bike Festival, ki bo letos na sporedu med 23. junijem in 1. julijem.
