{"id":1800,"date":"2018-09-17T23:04:16","date_gmt":"2018-09-17T21:04:16","guid":{"rendered":"https:\/\/www.intersport.si\/blog\/?p=1800"},"modified":"2022-02-23T13:58:11","modified_gmt":"2022-02-23T12:58:11","slug":"ali-tek-skoduje-hrbtenici","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.intersport.si\/blog\/2018\/09\/ali-tek-skoduje-hrbtenici\/","title":{"rendered":"Ali tek \u0161koduje hrbtenici?"},"content":{"rendered":"

Tek je nevaren za hrbtenico. Zaradi velikih obremenitev ni primeren za ljudi, ki so \u017ee imeli kdaj bole\u010dine v kri\u017eu. Za njih je najbolje, da ne te\u010dejo, naj raje hodijo ali kolesarijo. Hm? To vam bo morda dobronamerno svetoval va\u0161 zdravnik ali prijatelj, ki se spozna. Ampak ali je to res? Poglejmo malo bolj natan\u010dno. Ne zadovoljimo se s prvim pogledom! Naj nam ne bo \u017eal truda, da se v stvar malo bolj poglobimo. Saj je morda resnica povsem druga\u010dna. Za bole\u010dine v kri\u017eu se lahko \u201czahvalimo\u201d predvsem trem vzrokom.<\/p>\n

    \n
  1. prvi je mi\u0161i\u010dni spazem (zakr\u010denost)<\/li>\n
  2. drugi je utesnjenost \u017eivca in<\/li>\n
  3. tretji zo\u017eitev hrbteni\u010dnega kanala<\/li>\n<\/ol>\n

    Ve\u010dina bole\u010din je na sre\u010do mi\u0161i\u010dnega izvora. In se jo bom dotaknil v tem zapisu. \u010ceprav je pri njih bole\u010dina pogosto mo\u010dnej\u0161a kot pri drugih dveh vzrokih, si jo, \u010de \u017ee mora boleti, v bistvu najbolj \u017eelimo. Ta mi\u0161i\u010dni vzrok bole\u010dine prej mine in ga lahko v zelo dobri meri zdravimo tako reko\u010d sami. Predvsem pa lahko zelo veliko naredimo z razumevanjem in upo\u0161tevanjem potreb na\u0161ega telesa po ravnote\u017eju.<\/p>\n

    Klju\u010d je v ravnote\u017eju<\/strong><\/h4>\n

    Vpra\u0161ajmo se najprej, kaj nas me\u010de iz ravnote\u017eja? \u010ce je to prekomerno vsakodnevno sedenje, je te\u017eava zelo logi\u010dna. S tak\u0161nim sedenjem namre\u010d vztrajno nagovarjamo mi\u0161ico upogibalko kolka, ki gre spredaj preko kol\u010dnega sklepa, naj bo kratka. Tako se ta mi\u0161ica, ki se imenuje Iliopsoas, dobesedno skraj\u0161a. Njeno skraj\u0161anje pa ni tako nedol\u017eno. Prira\u0161\u010da se na prednji del medenice (na predel, ki se imenuje \u010drevnica) in s prednje strani na ledvena vretenca. Njena prekratka dol\u017eina pri le\u017eanju na hrbtu ali stoji deluje tako, da vle\u010de ledvena vretenca prekomerno naprej in dodatno nagiba naprej zgornji del medenice. Dodatna posledica prekomernega sedenja so \u0161ibkej\u0161e trebu\u0161ne in zadnji\u010dne mi\u0161ice, ki samo \u0161e pove\u010dajo u\u010dinek vleka prekratke mi\u0161ice upogibalke kolka. Vse skupaj pomika te\u017ei\u0161\u010da telesa naprej. Ko tej spremenjeni statiki dodamo \u0161e \u017eenske visoke pete, mo\u0161ki ve\u010dji trebuh, ali prena\u0161anje bremen pred seboj, nas vse to dodatno vle\u010de naprej.<\/p>\n

    Da ne bi padli na nos, se z zgornjim delom hrbta spontano, ne da bi se tega zares zavedali, nagibamo nazaj. Pri tem so kroni\u010dno prekomerno aktivne iztegovalke hrbta. Kar nikakor ni dobro. S tem se pove\u010da verjetnost, da se pri dodatnem spletu okoli\u0161\u010din kot je na primer kak\u0161en prepih po hrbtu, prehlad, padec odpornosti ali pove\u010dan stres, te mi\u0161ice vnamejo in mo\u010dno zakr\u010dijo. To pa potem tako boli kot, da bi nas nekdo zabadal z no\u017eem v hrbet.<\/p>\n

    Kaj lahko naredimo?<\/h4>\n

    \u010ce se nam to zgodi je pomembno, da uspemo mi\u0161ico \u010dimprej spet sprostiti. Takrat, ko boli, si pomagamo z ogrevanjem mi\u0161ice, ne\u017enim raztezanjem in masa\u017eo. Dolgoro\u010dno pa seveda tako, da odpravimo izvorni vzrok. Da se torej trudimo dosegati ustrezno uravnote\u017eenosti v dol\u017eini, mo\u010di in aktivnosti mi\u0161ic.<\/p>\n

    To naravno ravnote\u017eje pa veliko la\u017eje dosegamo ravno s hojo in tudi tekom. Kajti hoja in tek sta odli\u010dna, naravna protiute\u017e za sedenje. Pri njima pri vsakem koraku, ko zaklju\u010dujemo zadaj odriv raztezamo mi\u0161ico upogibalko kolka, pri vsakem dotiku nog s tlemi krepimo zadnji\u010dne mi\u0161ice in zaradi pokon\u010dne \u010dvrste dr\u017ee telesa krepimo trebu\u0161ne mi\u0161ice. Torej ravno tiste mi\u0161ice, ki jih s sedenjem kraj\u0161amo, jih pri hoji in teku raztezamo. Tiste mi\u0161ice, ki pri sedenju niso skoraj ni\u010d aktivne, jih pri hoji in teku krepimo.\u00a0 Razlika med hojo in tekom pa je v intenzivnosti. Pri teku torej toliko bolj krepimo in raztezamo.<\/p>\n

    Nasvet\u00a0<\/strong><\/h4>\n

    Moj nasvet je, \u010de lahko hodite, redno vsakodnevno hodite. Vendar, \u010de lahko hodite, poskusite dodatno dvakrat na teden po \u0161\u010depcih tudi te\u010di. Ko \u010dutite, da z lahkoto te\u010dete ve\u010d, pa si to tudi privo\u0161\u010dite. Z naravnima gibanja kot sta hoja in tek namre\u010d na naraven na\u010din dosegamo bolj\u0161o uravnote\u017eenost telesa. Hrbtenica nam bo hvale\u017ena za to.<\/p>\n

    Teka\u0161ki trener Intersport, Urban Praprotnik<\/p>\n<\/div><\/section>\n\n