Ostali športi

“Adventure racing” je športna preizkušnja za posebne vrste pustolovskih športnikov, ki se ne ustrašijo nobenega izziva.

Obstajajo športniki, ki jim en šport ni dovolj. So multišportni fanatiki, ki bi najraje istočasno tekli, se vozili s kolesom, plavali, veslali, plezali… Poleg tega pa so še pustolovci, ne ustrašijo se niti najbolj krute divjine. Znajdejo se vedno in povsod. Pot najdejo z zemljevidom ali brez njega. Pravo smer določijo s kompasom ali s pomočjo zvezd, vetra in drugih naravnih signalov. Ker so neusahljiv vir telesne kondicije in moči, za njih ni nič dovolj naporno, zahtevno, strašljivo… Zato jih zanimajo le preizkušnje, kjer svoje telo popeljejo do roba in še čez.

Zgodovina tekmovanja

Zdi se, da za take fanatike sploh ni tekme ali dirke, ki bi jih zanimala. A ni čisto tako. Že ob koncu šestdesetih let se je v Veliki Britaniji začela zgodovina tako imenovanega “Adventure Racinga”. Leta 1968 so namreč organizirali Karrimor International Mountain Marathon, dvodnevno tekmovanje v divjini, ki velja za začetek modernih pustolovskih tekem. Na tem pionirskem tekmovanju so morale dvočlanske ekipe v dveh dneh premagati razdaljo dve maratonov, se same znajti na poti in imeti s seboj zadostne količine hrane in vode. V začetku osemdesetih so na Novi Zelandiji organizirali prvi Alpine Marathon, nekaj let kasneje pa še tekmovanje Coast to Coast. V tistem času so Američani na Aljaski organizirali Alaska Mountain Wilderness Classic.

Zahtevnost in pravila igre

Od takrat na vseh koncih sveta za najbolj vzdržljive, jeklene in neustrašne organizirajo na desetine tovrstnih tekmovanj. Tudi kombinacij je nešteto. Lahko gre za nekaj urne multišportne šprinte in večdnevne pustolovščine. Adventure Racing morata sestavljati vsaj dva različna športa, največkrat pa je dirka sestavljena iz štirih disciplin (gorskega teka, gorskega kolesarjenja, veslanja, plezanja). V vsakem  primeru pa je dodana še orientacija, ki predstavlja bistven del tovrstnih tekmovanj, saj si udeleženci ne smejo pomagati s satelitskimi navigacijskimi sistemi. Dvo ali več-članske ekipe morajo delovati kot homogene celote, med člani pa ne sme biti več kot petdeset metrov razlike. Člani ekip ne smejo prejemati nobene zunanje pomoči in morajo sami nositi vso opremo.

Prav zaradi tega je “Adventure Racing” dejavnost za posebneže, za take z jeklenimi mišicami in predvsem vedno trezno glavo.